Vsi prispevki, ki jih je objavil/a matic

Protobit pisarna in spletna stran

Že v začetku septembra smo izdelali spletno stran za Protobit, za nas, našo predstavitev, ki dejansko je samo 1 stran. Trenutno ni časa za širšo predstavitev in pa ta tudi še ni potrebna.  Na eni strani se predstavimo kdo smo, kaj delamo, kaj smo nazadnje naredili in kako lahko potencialne stranke stopijo v kontakt  z nami. Preprosto in jasno. V planu je še nekaj sprememb in dodatkov sicer pa tudi upam, da čim preje začnemo še s poslovnim blogom, kjer bomo objavljali koristne informacije za naše stranke. Takrat se bo verjetno tudi tole moje bloganje o našem delu preselilo na tisti blog.

V koncu novembra sva se preselila z Juretom tudi v pisarno na Zadobrovški cesti 42a v Ljubljani in je s tem nekako konec z delom od doma. Glede dela od doma sem ugotovil, da to zame ni najbolje. Predvsem zaradi bioritma, ki se je s tem postavil na glavo. Neprijeten pa je postajal tudi občutek biti doma 24 ur, 7 dni,… Občasno sem bil v svojem brlogu zaprt po več dni. Še zlasti kadar so bili deževni dnevi. No, zdaj temu ni več tako! Za pisarno se morava posebej zahvaliti MEDICOtehni d.o.o., ki nama je dala na voljo prostor in tudi večino pisarniške opreme in Trtniku, enemu najboljših prijateljev za pomoč pri strojni opremi. Prilagam še nekaj slik pisarne, sicer pa vabljeni na kofetek!

Mapiranje poddomen v direktorij z Apache web server

Odpri terminal in vklopi mod vhost_alias na Apache-ju (kar se naredi drugače na Ubuntuju kot sicer):

sudo a2enmod mod_vhost_alias

Z ukazom odpri apache config file (ki je v Ubuntuju drugod kot sicer):

gksu gedit /etc/apache2/sites-available/default

in spremeni vrstico kjer je DocumentRoot v:

VirtualDocumentRoot /var/www/%1/

Resetiraj apache z:

sudo /etc/init.d/apache2 restart

Preveri oz. nastavi CNAME zapis na DNS strežniku, ki je/bo *.domena.ext in kaže na ustrezen A zapis (IP strežnika).

Naredi mape v mapi /var/www/, ki bodo sedaj: <ime_mape>.domena.ext.

Tnx Juretu za tale poste: Mapping subdomains to subdirectories with Apache

Spletno mesto: Egoles montažne hiše

Podjetje Egoles d.o.o. iz Škofje Loke nas (Protobit) je prosilo za prenovo spletne strani oz. spletnega mesta na katerem predstavljajo svoje lesene produkte. Oblika strani poudarja les, klasiko in gozd na prvi strani, ker  so se v preteklosti aktivno ukvarjal tudi z gozdarstvom. Še vedno imajo v svojih načelih skrb za gozdove in veliko spoštovanje do narave in gozdov, saj od tam prihaja za njih tudi večina potrebnega materiala.

Njihovo ponudbo smo skupaj razdelili v štiri rubrike in te predstavili na prvi strani s preprostim animiranim seznamom referenc in vsebinskih strani in podstrani na katerih  si lahko preberete več informacij. Prva rubrika so montažne hiše kar je njihova primarna dejavnost – gradnja lesenih montažnih energetsko varčnih hiš. Njihov pristop je, da s svojimi strankami želijo soustvarjati pri konstruiranju in načeloma ne izdelujejo tipskih hiš. Montažna hiša namreč ne pomeni, da je hiša narejena po šabloni (to so tipske hiše kar se tiče mojega razumevanja) ampak, da so stene in stropovi, lahko pa tudi strehe, tovarniško predizdelane in na lokaciji hitro postavljene. Že znana prednost montažnih hiš je bistveno hitrejša “hiša pod streho” kot pri klasični gradnji. Montažne varčne hiše Egoles so zaradi svoje varčnosti izvrstne za izvedbo pasivne hiše. Tu pa vstopi v sodelovanje z Egolesom podjtje KEK d.o.o. iz Grosuplja, ki ponuja pasivno hišo. Druga rubrika je izdelava strešne konstrukcije, kjer ponujajo tri različne tipe konstrukcij in lesene nadstrešnice za avtomobile ali pred vhod itd. Tretja rubrika so lesene balkonske ograje in zadnja je gradnja poslovnih objektov. Vsaka rubrika ima lahko podstrani, ki pa so hkrati tudi podkategorije za razvrščanje referenc.

Poseben modul, ki smo ga pripravili za Egoles spletno mesto, ki pa ni posebno izpostavljen na prvi strani je prodaja novogradenj. Egoles tudi sam investira v kakovostne gradnje lesenih varčnih hiš, ki jih prodaja. Te strani predstavljajo njihove novogradnje, ki so v podaji in vsaka novogradnja ima poleg opisa tudi galerijo slik in lokacijo na Google Maps zemljevidu.

Vsebine smo prevedli v štiri jezike (slovenščino, angleščino, nemščino in italjanščino). Jezik se samodejno izbere ob prvem obisku obiskovalca glede na nastavitve brskalnika in ne glede na jezik iz katere države obiskovalec prihaja, kot je pogosta napaka izdelovalcev spletnih strani. To napako je naredil tudi gigant Google – npr. ko sem bil v Franciji (s svojim prenosnikom) je celotni Google postal Francoz, res super! Na japonskem ga rajši sploh ne bom odprl! Prav tako jezika na Egoles spletnem mestu nismo predstavili z zastavico – nemški jezik namreč ne govorijo samo nemci in angleškega samo angleži itd. in zato je dodati recimo nemško ali angleško oz. britansko zastavico narobe oz. ne fer. Večjezičnost spletnega mesta je bil tudi naš največji izziv pri tem projektu, predvsem da bo enostavno urejanje za urednika in pa jasen in enostaven prehod iz enega jezika spletne strani v drug jezik za obiskovalca. Ko običajno surfamo po internetu in naletimo na večjezično spletno mesto nas ob kliku na drug jezik enostavno vrže na prvo stran spletnega mesta v izbranem jeziku. Poskrbeli smo tudi za prevode v URL naslovu in da so jeziki napisani vedno v domačem jeziku (slovensko, english, italiano, itd. in ne: slovensko, angleško, italjansko, itd.).

Spletno mesto: Škrinc zobozdravstvena ordinacija

Za zobozdravstveno ordinacijo Družinski Dentalni Center, kjer vam pomaga vzdrževati vaše zobe zdravnica Dina Škrbinc, dr. dent. med. skupaj z zobno asistentko Špelo Slevec, smo že pred nekaj časa pripravili spletno mesto, ki presega običajne standarde spletnih strani zobozdravnikov. Ponuja nekaj več!

Na spletnih straneh zobne ambulante Škrbinc se nahajajo poleg običajnih kontaktnih podatkov tudi  informacije o zobozdravstvenih storitvah, ki pa so razdeljene v kategorije. Naprimer storitev peskanje zob, o kateri si lahko preberete na kratko kaj to je, kako se ta posega opravlja, kdaj, zakaj, itn. in je uvrščena v kategorijo estetsko zobozdravstvo. Objavljene bodo tudi novosti na področju zobozdravstva, ki bodo zanimive in razumljivo napisane za nas paciente. Za to področje smo tudi svetovali naj se čim več piše o novostih, ki bodo doprinesle, da bo obisk pri zobarju bolj prijeten. Recimo laserska ali kakšna podobna tehnologija vrtanja, ki ne bo imela več neprijetnega “zzzzzzz” zvoka, bolečin in drugih neprijetnosti. Ali še bolje kakšna nano tehnologija, kjer bodo mali prijazni robotki opravili svoje delo. Objavljenih je tudi kar nekaj vsebinskih strani, kot je recimo opis opreme v ambulanti in nasveti za nego zob, ki so razdeljeni v starostne skupine. Pripravljen je tudi modul za pogosta vprašanja, ki pa bodo objavljena naknadno, ko se naberejo in pripravijo odgovori.

Ena od pomembnejših stvari pa je online naročanje k zobozdravniku. Pri hitrem pregledovanju ponudbe v Sloveniji nismo našli nobenega zobozdravnika, ki bi to že ponujal, kar je po eni strani precej šokantno a po drugi pričakovano. Na žalost je zelo malo ponudnikov kakršnihkoli storitev, ki bi ponujali kakršnokoli obliko online naročanja kljub temu, da jih veliko posluje zgolj na način, da se stranka mora(!) predhodno naročiti. Glavne prednosti online naročanja so predvsem, da se lahko naročimo kadarkoli (med vikendi in prazniki, izven delovnega časa, itd.), obrazec, ki nam takoj jasno pove katere  podatke potrebujemo za naročilo, postopek, ki je načeloma hitrejši in prijetnejši od klicanja po telefonu, čakanja na liniji, itd. Precej olajšano je tudi delo izvajalcu storitev oz. v tem primeru asistentki zobozdravnice. Pri vsem tem pa mora biti sistem in obrazec za naročanje dobro zasnovan in zamišljen, da ne manjkajo potrebna vnosna polja ali da ni odvečnih. Obrazec mora biti perfekten in sistem mora delovati vedno in brezhibno, jasno in nazorno, na strani naročnika (pacienta) in na strani izvajalca storitev (zobozdravnika). Za dober uspeh mora biti odlična uporabniško izkušnja! Vsi sovražimo, ko izpolnimo nek obrazec, potem pa ne vemo ali je bil poslan ali ne. Ali še huje ko je jasno, da ni bil poslan in nam vrne nazaj ponovno prazen obrazec. Ali ga kdaj izpolnite ponovno? Najhuje pa je seveda, ko mislimo, da je poslan a v resnici ni.

Po nekaj pretečenih mesecih lahko rečem, da je na tem spletnem mestu online naročanje na pravem mestu. Obiskovalce, ki bi se radi naročili, ne sili v uporabo obrazca za naročanje, saj je telefonska številka dobro izpostavljena na vrhu vsake strani. Obrazec  je kljub temu precej uporabljen – kar nekaj naročil na mesec prispe preko te oblike.

Že dolgo niste bili na pregledu? Priporočam: zobozdravnik v Trnovem, v Ljubljani.

Objava tega spletnega mesta je toliko kasneje, ker smo uporabili naš novi sistem za urejanje vsebin, ki je bil šele pred kratkim povsem dokončan. Ta je bil precej časa v zamišljanju, razmišljanju in premišljanju kako ga narediti tako, da bo za lastnike spletnega mesta urejanje le-tega res čim bolj preprosto. Kako ga narediti tako, da se lahko uredniki posvetijo maksimalno vsebinam  in se minimalno izgubljajo v vmesniku za urejanje vsebin, obrezovanju slik na pravo velikost, itd. Želeli smo, da ni “sistema zadaj”, ampak, da se ureja spletne strani direktno iz pregledovanja teh oz. surfanja po spletnih straneh. Pri tem nismo želeli, da to znakazi kakorkoli vizualno podobo oz. da urednik spletnega mesta ne vidi kakorkoli drugače spletnih strani, kot njegovi obiskovalci. Recimo vrinjene funkcije – gumbi za brisanje, urejanje, dodajanje itd. vsebin  med samo vsebino spletne strani. Naša rešitev je orodna vrstica na vrhu, ki ponuja vse pomembnejše akcije glede na tip strani, izvajanje akcije pa se prikaže v modal oknu oz. na spletu poznano bolj kot “LightBox” (ozadje se zatemni in novo okno se odpre, ki pritegne vso pozornost nase).

Ob priliki sledi širša objava namenjena našemu sistemu za upravljanje vsebin: Protobit HAL (ime je po znanem fikcijskem inteligentnem računalniku). Do takrat bo pripravljen tudi zaprti demo za vse interesente, ki bi želeli preizkusiti naš izum,  za sedaj pa nekaj slik:

Regional Settings v Linuxu

Ker je tole nastavljanje “locale settings” precej težavno / nejasno v Ubuntu Linuxu – ne morem verjet, da ni nobenega GUIja!? – sem si tole zapisal v moj .log, morda še komu pride prav. Vsekakor pa bo meni prišlo prav naslednjič, ko bom potreboval.

1. Dodajanje sl_SI med avaliable locale

Kako je nastavljeno trenutno locale se lahko preveri z ukazom: $ locale
Kateri pa so na voljo na vašem sistemu se lahko preveri z ukazom: $ locale -a

Da se doda na seznam sl_SI.UTF-8 je potrebno odpreti in urediti datoteko /var/lib/locales/supported.d/local z root pravicami, torej v terminalu poženi:

sudo gedit /var/lib/locales/supported.d/local

Jaz imam sedaj sledeče v tej datoteki:

en_US.UTF-8 UTF-8
en_GB.UTF-8 UTF-8
en_GB ISO-8859-1
en_GB.ISO-8859-15 ISO-8859-15
sl_SI.UTF-8 UTF-8
sl_SI ISO-8859-2

Shrani in zapri datoteko ter poženi:

sudo dpkg-reconfigure locales

Ta bo dodal nove locale med dostopne (preveri z $ locale -a)

2. Nastavi locale

V datoteki /etc/default/locale nastavi ustrezne locale, torej poženi:

sudo gedit /etc/default/locale

Jaz sem si nastavil na sledeče nastavitve (thanks to Jure Merhar):

LANG="en_US.UTF-8"
LC_NUMERIC="sl_SI.UTF-8"
LC_TIME="sl_SI.UTF-8"
LC_COLLATE="sl_SI.UTF-8"
LC_MONETARY="sl_SI.UTF-8"
LC_PAPER="sl_SI.UTF-8"
LC_ADDRESS="sl_SI.UTF-8"
LC_TELEPHONE="sl_SI.UTF-8"
LC_MEASUREMENT="sl_SI.UTF-8"
LC_IDENTIFICATION="sl_SI.UTF-8"

Shrani in zapri datoteko ter se odjavi in ponovno prijavi.
Z ukazom $ locale preveri nastavitve.
Lahko si nastavitve po svoje zgornje nastavitve.

Povsem svoje locale si lahko narediš v: /usr/share/i18n/locales
V tej mapi mora obstajati tudi sl_SL, da bo vse skupaj sploh delovalo – ta bi že moral biti tam po inštalaciji Ubuntuja.

Več o tem si lahko pogledate tudi na Lugos straneh Unicode HOWTO:

Spletno mesto: KEK strojne inštalacije

Pri Protobitu smo že pred časom izdelali spletno mesto za podjetje KEK d.o.o. kot naš prvi projekt. KEK je specializirano podjetje predvsem za ogrevanje in stremi k “novim” varčnim metodam ogrevanja: toplotne črpalke, solarni sistemi, biomasa, ki so primerna za pasivno hišo. Sicer pa skrbijo tudi za prezračevanje, hlajenje, vodovod, ter plin.

Vse projekte, ki jih bomo izvajali v bodoče pri Protobitu bom vsekakor omenil tudi na svojem blogu, tega pa omenjam šele sedaj, ker je bila stran še precej časa brez vsebin po zaključeni (tehnični) izdelavi. Priprava vsebin se skoraj vedno zavleče in zakomplicira in posledično poruši in spremeni mnoge plane in dogovore. Do zamud prihaja običajno, ker stranke nimajo dovolj časa, da bi vsebine pripravili sami. Hitro ugotovijo, da priprava le-teh ni tako enostavna. Potrebno jih je pametno strukturirati (kar sicer poskušamo čim bolje določiti že pri načrtovanju), dobro napisati (da pritegne bralce) in biti po vrhu še pozoren na uporabljene ključne besede, ki so pomembne za optimizacijo / uvrstitev na spletnih iskalnikih (SEO). Na podlagi tega smo tudi preoblikovali naš model pristopa izdealve spletne strani: v bodoče želimo od strank  (če je le mogoče) vsebine še pred izdelavo grafične podobe – takoj po fazi načrtovanja. Vsebine pa sicer pomagamo stranki tudi sami pripraviti s pomočjo sodelavcev s strokovnim znanjem v pipravljanju vsebin za splet (novinarji z znanjem PR in marketinga).

Tako smo tudi za podjetje KEK naknadno pripravili večino vsebin, ki so sedaj na voljo na njihovih spletnih straneh: http://kek.si, kjer je tudi obrazložitev vseh omenjenih “novih” načinov ogrevanja in pa tudi kaj sploh je pasivna hiša.

Po vnesenih vsebinah smo opravili še optimizacijo spletnega mesta za boljšo uvrstitev v iskalnikih, kot so Google, Bing, Najdi.si, Matkurja, itd. in tudi precej dobro uspeli. Za iskan termin “Pasivna hiša” recimo je konkurenca kar precej težka in po osnovni optimizaciji se je KEK rangiral na prvo stran rezultatov na Googlu (v času pisanja te objave je na 7 mestu).

Sedaj tudi že sam razmišljam kako bi tako ogrevanje uvedel v našem bloku… 🙂 Kdo od vas že ima izkušnje s tovrstnim ogrevanjem oz. pozna te načine ogrevanja? So vam informacije na spletnih straneh podjetja KEK v pomoč? …in pa sploh, kako se vam dopade naš prvi projekt?